- Kategorija: Projekti ARRS |
- Objavljeno: 14. december 2016
Trajanje projekta: 1.10.2016-30.9.2019
Povzetek
Neustrezna raba in ravnanje s kemikalijami, njihovimi ostanki in odpadki, ki vsebujejo kemikalije, ter živili, pitno vodo in s predmeti splošne uporabe, ki te kemikalije vsebujejo v manjših koncentracijah (npr. kozmetika, igrače), lahko negativno vplivajo na zdravje. Nevarnost je poleg lastnosti kemikalije, poti vnosa oz. stika, odnosa med odmerkom in učinkom odvisna tudi od genetske občutljivosti, starosti, spola, poklica, prehranskih navad, razvad, bolezenskih stanj izpostavljenega organizma. Nosečnice, otroci in mladostniki predstavljajo posebej ranljive skupine prebivalstva, pri katerih je zaradi rasti in razvoja organizma ter specifičnih fizioloških značilnosti vpliv škodljivih kemičnih snovi lahko še bolj izražen kot pri ostalih skupinah prebivalstva. V okviru projekta bomo razvili metodološki pristop za ugotavljanje izpostavljenosti otrok in mladostnikov izbranim kemikalijam preko življenjskega okolja, ocenili obremenjenost otrok in mladostnikov s temi kemikalijami ter ocenili tveganje za zdravje na izbranih območjih Slovenije. Izbor kemikalij, ki jih predlagamo v tej prijavi temelji na podatkih predhodnih študij v R Sloveniji in v Evropi in je usklajen tudi s prioritetami, ki jim strokovna javnost trenutno posveča največ pozornosti. Med te kemikalije spadajo zlasti spojine, ki povzročajo hormonske motnje in lahko delujejo tudi nevrotoksično: bisfenoli, ftalati, bromirani zaviralci ognja, ter sredstva za osebno nego kot so parabeni in triklosan. Ocenili bomo tudi izpostavljenost strupenim in potencialno strupenim kemijskih elementom in prehranjenosti z esencialnimi elementi, ki so pomembni pri celoviti oceni tveganja. Glavni namen projekta je zagotoviti podporo aktivnostim na področju zmanjševanja izpostavljenosti izbranim kemikalijam otrok in mladostnikov v življenjskem okolju. V okviru projekta bomo tako razvili metodološki pristop, ki temelji na harmoniziranem humanem biomonitoringu, ki zagotavlja pravilno oceno izpostavljenosti otrok in mladostnikov izbranim kemikalijam preko življenjskega okolja. Prva faza projekta je konceptualne narave v kateri bomo pripravili natančen protokol za izbor geografskega območja in število preiskovancev, in rekrutiranja preko osnovnih in srednjih pol. Določili bomo tudi zahteve po kakovosti analiznih rezultatov. Protokol bo vključeval tudi pripravo vprašalnikov, ki so ključni za kasnejšo interpretacijo rezultatov. Druga faza projekta zajema vzorčenje biološkega materiala (urin, kri in lasje) in kemijske analize. Tretja faza pa zajema biostatistično obdelavo, ki je ključna za interpretacijo rezultatov in izdelavo ocene tveganja. V končni fazi bomo na podlagi rezultatov ocenili obremenjenost otrok in mladostnikov z izbranimi kemikalijami ter ovrednotili kaj pomeni ta obremenjenost za njihovo zdravje in razvoj. Skozi celotno trajanje projekta pa bomo izvajala strokovno podprto ozaveščanje udeležencev in splošnega prebivalstva, strokovne javnosti ter odločevalcev. Prav tako bomo pripravili priporočila za ukrepanje na individualni ravni ter na ravni politike. Rezultati raziskave bodo: postavili okvir metodologije za oceno izpostavljenosti in vnosa novih snovi v telo (opredelitev vrste in načina vzorčenja, odvzem vzorcev, analitika) ter vrednotenje izpostavljenosti in obremenjenosti s specifično proučevano snovjo; omogočili opredelitev stopnje izpostavljenosti otrok in mladostnikov snovem, ki predstavljajo tveganje za njihovo zdravje; omogočili opredelitev možnih virov izpostavljenosti glede na življenjsko okolje in oceno njihovega potencialnega vpliva na zdravje (ocena tveganja); nudili podporo za sprejem političnih odločitev glede ukrepov za zmanjševanje izpostavljenosti slovenske populacije izbranim kemikalijam; omogočili oceno uspešnosti intervencij na področju zmanjševanja izpostavljenosti otrok in mladostnikov proučevanim snovem v bodočnosti; nudili podporo izvajanju Akcijskega načrta za izvajanje Strategije RS za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012–2020 (Vlada RS, julij 2015); omogočili izvajanje 51. a člena Zakona o kemikalijah za namen določanja nacionalnih prioritet in kot dopolnilo Evropski iniciativi za humani biomonitoring (EHBMI); doprinesli v skupno evropsko bazo podatkov IPChem o stanju okolja in HBM podatkov. V triletni raziskavi bodo sodelovale tri organizacije (Inštitut Jožef Stefan (IJS), Nacionalni institut za javno zdravje (NIJZ), in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), ki imajo na področju HBM in javnega zdravja veliko izkušenj. Komplementarne izkušnje in znanja teh institucij bodo zagotavljale kvalitetno izvedbo projekta po zastavljenih ciljih.
Več informacij: www.sicris.si/search/prj.aspx?lang=slv&id=10341